APDEJT.si

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je po poročanju New York Timesa odobrila Cii izvajanje tajnih operacij v Venezueli. Trump je potrdil, da je dal zeleno luč za tovrstne aktivnosti, katerih cilj je omejiti nezakonite migracije in preprečiti tihotapljenje mamil. Medijske hiše poročajo, da se analizirajo tudi morebitni napadi na narkokartele. Predsednik Trump ni izključil možnosti usmrtitve venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Maduro je obsodil poskuse državnega udara, ki jih po njegovem mnenju spodbuja Washington, da bi si prilastil venezuelske naftne vire.

Po poročanju različnih medijev, ki se sklicujejo na The New York Times, naj bi administracija Donalda Trumpa tajno odobrila Cii izvajanje prikritih, celo smrtonosnih operacij v Venezueli in na Karibih z namenom strmoglavljenja Nicolása Madura.

Donald Trump je sporočil, da je ameriška vojska izvedla nov napad na domnevni čoln za prevoz mamil blizu obale Venezuele, pri čemer je umrlo šest ljudi. Trump je poudaril, da naj bi bila plovba povezana z 'Organizacijo, označeno za teroristično'.

Venezuela je zaprla svoje veleposlaništvo na Norveškem tri dni po tem, ko je bila opozicijska voditeljica María Corina Machado nagrajena z Nobelovo nagrado za mir. Podelitev nagrade je sprožila kritike venezuelskega režima Nicolása Madura in ponovno definiranje mednarodnih zavezništev države.

Donald Trump in ključni zavezniki, vključno z Egiptom, Katarjem in Turčijo, so podpisali sporazum, ki ga je objavila Bela hiša in si prizadeva za trajen mir v Gazi. Sporazum, imenovan "Trumpova deklaracija za mir", si prizadeva za odpravo ekstremizma, preprečevanje prihodnjih konfliktov in vzpostavitev trajnega dialoga v regiji.

V Šarm el Šejku v Egiptu so ZDA, Egipt, Katar in Turčija podpisali deklaracijo, ki jo je podprl Trump, in postali garanti sporazuma o prekinitvi ognja v Gazi. Sporazum poudarja enakost, vendar ne podpira palestinske državnosti. Po dogovoru med Izraelom in Hamasom se je začela izpuščati talce in dostavljati humanitarna pomoč v Gazo.

Donald Trump po sklenitvi dogovora o prekinitvi ognja v Gazi ni podprl rešitve dveh držav in dejal, da se osredotoča na obnovo območja Gaze. Izrazil je tudi dvom o tem, ali mu bo uspelo priti v nebesa, kljub zaslugam za končanje vojne med Izraelom in Hamasom.

Venezuela je pozvala mednarodno skupnost, naj nadaljuje z globalno mobilizacijo za dosego pravičnega in trajnega miru v Palestini. Venezuelanska vlada je v uradni izjavi poudarila svojo podporo palestinskemu ljudstvu in pozvala k nadaljevanju prizadevanj po prekinitvi ognja v Gazi ter izpustitvi talcev s strani Hamasa.

V Šarm el Šejku je potekal vrh o Gazi, kjer so svetovni voditelji, vključno z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, egiptovskim predsednikom Al Sisijem, ter voditelji Katarja in Turčije, podpisali deklaracijo o utrditvi premirja v Gazi. Trump se je srečal tudi s palestinskim predsednikom Abbasom. Na vrhu se je zbralo več kot 31 voditeljev držav in mednarodnih organizacij.

Ameriški predsednik Donald Trump je ob prihodu v Izrael dejal, da je vojna med Izraelom in Hamasom končana. Kljub temu je izraelski premier Netanyahu izjavil, da kampanja še ni končana. Netanyahu se bo osebno udeležil mirovnega vrha o Gazi v Šarm el-Šejku v Egiptu, kjer se bo pridružil Trumpu. Trump bo prejel izraelsko predsedniško medaljo časti za prizadevanja pri vrnitvi izraelskih talcev in končanju dvoletne vojne v Gazi. Kitajska je pozdravila izpustitev talcev.

Venezuela je napovedala zaprtje svojih veleposlaništev na Norveškem in v Avstraliji, hkrati pa odpira nove diplomatske sedeže v Zimbabveju in Burkini Faso. Odločitev naj bi bila sprejeta za 'krepitev'. Konzularne zadeve v državah, kjer so veleposlaništva zaprta, bodo prevzele druge diplomatske misije.

Donald Trump je med govorom v Knessetu pozval izraelskega predsednika Isaaca Herzoga, naj pomilosti izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki je obtožen korupcije. Njegov govor so prekinili izraelski poslanci opozicije, ki so zahtevali priznanje Palestine. V regijo so prispeli preživeli izraelski talci, palestinski zaporniki pa so bili izpuščeni.

Po tem, ko je Maria Corina Machado prejela Nobelovo nagrado za mir, je Venezuela zaprla svoje veleposlaništvo v Oslu, uradno zaradi diplomatske reorganizacije. Norveško zunanje ministrstvo je izrazilo obžalovanje, a poudarilo željo po ohranitvi dialoga. Nekateri viri poročajo, da je zaprtje odgovor na podelitev nagrade, ki jo je prejela opozicijska voditeljica Maria Corina Machado.

Bela hiša je nadaljevala s kritikami Nobelovega odbora, ker ni podelil nagrade Donaldu Trumpu. Direktor komunikacij Bele hiše je izjavil, da je odbor postavil "politiko pred mir". Poudaril je, da ima Trump "srce humanitarca" in da je sposoben premikati gore s čisto silo svoje volje. Trump naj bi si v zadnjih dneh izrazil željo po prejemu nagrade, medtem ko je potekalo pogajanje o sporazumu med Izraelom in Hamasom.

Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir zaradi njenega neutrudnega dela pri spodbujanju demokratičnih pravic v Venezueli. Nobelov odbor je poudaril njeno neomajno prizadevanje za ohranjanje plamena demokracije v vse večji temi. Kljub temu, da ji je bila onemogočena kandidatura na predsedniških volitvah leta 2024 proti Nicolasu Maduru, njeno delo ostaja izjemnega pomena.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir 2025 za njeno neutrudno promocijo demokracije. Norveški Nobelov odbor jo je pohvalil kot poenotitveno figuro v venezuelski politični opoziciji in kot izjemen primer civilnega poguma v Latinski Ameriki. Machado je ob prejemu nagrade izrazila šokiranost.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir 2025. Norveški Nobelov odbor je sporočil, da Machado ohranja plamen demokracije prižgan sredi naraščajoče teme. 58-letna Machado je bila nagrajena za njeno neutrudno delo pri promociji demokratičnih pravic venezuelskega ljudstva in za njeno obrambo svobode in demokracije.

Močan potres z magnitudo 7,4 je stresel južni del Filipinov, epicenter je bil blizu mesta Manay. Potres je povzročil gmotno škodo, izpade električne energije in odpoved pouka ter dela v vladnih službah. Obalna straža je začasno ustavila pomorski promet, potres pa je zahteval najmanj dve smrtni žrtvi. Sledil mu je nov potres z magnitudo 6,9, ki je sprožil dodatno opozorilo pred cunamijem.

Perujski kongres je v hitrem postopku odstavil predsednico Dino Boluarte zaradi krize z negotovostjo in jo nadomestil z dosedanjim vodjo zakonodajne veje oblasti, Joséjem Jeríjem. Jerí je ob prevzemu obljubil prehodno obdobje do volitev leta 2026.

Zaradi protestov v podporo Palestini se je kolesarska ekipa Israel-Premier Tech odločila, da bo s prihodnjo sezono iz svojega imena odstranila besedo "Izrael". Medtem pa je Sir Keir Starmer obsodil načrte za pro-palestinske proteste na obletnico napadov Hamasa na Izrael, ki jih je označil za "ne-britanske". V Južni Aziji so potekale mobilizacije v znak solidarnosti s Palestino, s čimer so obeležili dve leti izraelskega genocida v Gazi. Obenem so se začeli mirovni pogovori o Gazi, medtem ko so po svetu potekale komemoracije ob obletnici napadov 7. oktobra in demonstracije v podporo Palestincem.